Poplave avgusta 2023: 257 mm, ki jih postaja ni zapisala

30. julija 2026 · Filip Eremita

V arhivu postaje IREICA1 zeva luknja. Za 3., 4., 5. in 6. avgust 2023 — torej za natanko tiste dni, ko je Zgornjo Savinjsko dolino zajela najhujša ujma v zgodovini samostojne Slovenije — ni nobenega dnevnega zapisa. Postaja je molčala. Dežemer pa se ni ustavil, in iz njegovih kumulativnih števcev je mogoče natančno obnoviti, koliko dežja je takrat padlo. Spodaj je ta številka — in primerjava z letošnjim poletjem, ki je po vseh merilih njeno nasprotje.

Štirje dnevi, ki jih ni

Ko sem se lotil pregleda arhiva, sem najprej mislil, da gre za napako pri uvozu. Ni šlo. Poizvedba naravnost na Ecowitt zgodovino postaje za obdobje od 2. do 7. avgusta 2023 vrne natanko dva zapisa — za 2. in za 7. avgust. Med njima ni ničesar: ne petminutnih meritev, ne polurnih, ne dnevnih povzetkov.

Razlaga je preprosta in se ujema s tem, kar se je takrat dogajalo v dolini. Na vrhuncu ujme je ostalo po Sloveniji brez elektrike okoli 16.000 gospodinjstev, cesta med Ljubnim in Lučami je bila uničena, dolina pa dneve odrezana. Postaja je bila štiri dni brez povezave.

Enak prijem dovoli še korak naprej. Tedenski števec se v mojem nizu ponastavi ob sobotah — od 303 ponastavitev jih 300 pade na soboto. 5. avgust 2023 je bila sobota, zato tedenska vrednost 7. avgusta (4,1 mm) pokriva 5., 6. in 7. avgust. Za 5. in 6. avgust torej ostane 3,8 mm, kar pomeni, da je 253,2 mm padlo 3. in 4. avgusta — v noči ujme in čez dan, ki ji je sledil.

Jesenska situacija sredi poletja

Zakaj je sploh padlo toliko? Preliminarno poročilo ARSO o nalivih med 3. in 6. avgustom 2023 opisuje razmere, ki so bile za sredino poletja nenavadne — bolj značilne za jesen ali zimo, ko površje Sredozemskega morja ni več tako toplo. Sovpasti so morale tri stvari.

Prvič, višinska dolina, ki se je ustavila. 3. avgusta se je višinska dolina s hladnim atlantskim zrakom pomaknila z zahodne Evrope proti jugu nad zahodno Sredozemlje, vremenska fronta pa je valovila prek Alp. Naslednji dan je višinska dolina zajela še severno in osrednje Sredozemlje in nad njim je nastalo plitvo ciklonsko območje. Fronta se je nad Slovenijo zadrževala od noči na petek do sobote dopoldne — skoraj 36 ur.

Drugič, izjemno vlažen dotok. Zračna masa je pot do nas opravila nad Sredozemskim morjem, ki je bilo takrat večinoma toplejše od dolgoletnega povprečja. Radiosondaža nad italijanskim Vidmom sredi noči s 3. na 4. avgust je pokazala 47 mm vodnega stolpca ob zmerni nestabilnosti in zelo močnem striženju vetra z višino.

Tretjič, gorska pregrada. Nalivi so se sprožali vedno znova na istem mestu. Sredi noči se je proženje zgostilo od Trnovskega gozda prek Gorenjske do Kamniško-Savinjskih Alp, kjer so se nalivi obnavljali več ur zapored. Glavnina padavin je padla v manj kot šestih urah; umirjati se je začelo šele okoli sedme ure zjutraj 4. avgusta.

Pri tem je pomembno tudi, česa ni bilo. To ni bilo neurje z vetrom: najmočnejši sunek, ki ga je moja postaja zabeležila v dneh okoli ujme, je 25,6 km/h, zračni tlak pa je ostal med približno 1004 in 1013 hPa. Plitvo ciklonsko območje, ne globok ciklon. Vso škodo je naredil dež, ki preprosto ni nehal padati na isto mesto.

Zakaj je 253 mm zrušilo dolino

Enaka količina dežja na suha tla ne bi naredila enakega. Julij 2023 je bil na postaji z 290,7 mm najbolj moker julij v mojem nizu, od 1. junija do 7. avgusta pa je skupaj padlo 739,8 mm. Ko se je 3. avgusta zvečer začelo, so bila tla in struge že polni in je dež skoraj v celoti odtekel po površju.

Razlika je velika tudi, če jo merimo z indeksom predhodne namočenosti, ki daje bližnjim dnem večjo težo kot oddaljenim: leta 2023 je znašal 140,3, letos pa 19,2. Sedemkratna razlika.

ARSO isto ugotavlja za širše območje. H katastrofalnim posledicam je po njihovi oceni pripomogla »nenavadno velika namočenost tal po zelo mokrem juliju«, nadpovprečne padavine pa so bile tudi od aprila do junija. Na Ravnah na Koroškem je od 1. junija do 7. avgusta padlo 662 mm dežja, kar je preseglo tamkajšnji rekord iz leta 1956 (550 mm).

Kako velik je bil dogodek v sedmih letih meritev

V celotnem nizu postaje ni ničesar niti približno primerljivega. Najmočnejši dvodnevni dogodek zunaj ujme — 105,4 mm 12. in 13. septembra 2024 — je manj kot polovica.

Popravek spremeni tudi dve izpeljani številki. Avgust 2023 s 352,8 mm postane najbolj moker mesec v celotnem nizu postaje, pred septembrom 2022 (292,9 mm) in julijem 2023 (290,7 mm). Celo leto 2023 pa doseže 1967,7 mm — približno 77 % več od suhega leta 2022.

Zanimivo je to postaviti ob uradno merilno mrežo. Postaja stoji približno deset kilometrov od Luč, kjer je ARSO izmeril 145 mm v dobrih osmih urah do četrte ure zjutraj, s pripisom »izpad meritev, verjetno precej več«. Enak pripis nosita Logarska Dolina in Gornji Grad. V Zgornji Savinjski dolini uradna mreža tiste noči ni imela popolnih podatkov — moj seštevek 257,0 mm je zato eden redkih nepretrganih s tega območja.

Izbor iz preglednice najmočnejših nalivov ARSO: merilna mesta iz Zgornje Savinjske doline in okolice, na koncu pa še najbolj izjemna vrednost v državi za primerjavo.

Kje smo poleti 2026

Letošnje poletje je po dosedanjih meritvah skoraj natanko nasprotje leta 2023. Do 29. julija je padlo 554,5 mm dežja, kar je 26 % pod povprečjem zadnjih šestih let in drugo najbolj suho leto v nizu, takoj za 2022.

Za poplavno tveganje pa je pomembnejša razporeditev kot letna vsota, in ta je letos izrazito neugodna za nastanek visokih voda:

• Julij 2026 je bil najbolj suh julij v nizu — 49,8 mm proti 176,4 mm dolgoletnega povprečja postaje in proti 290,7 mm julija 2023.
• Zadnji dan z več kot 20 mm dežja je bil 15. junij, torej 44 dni pred koncem julija. Zadnji dan z več kot 10 mm je bil 18. julij.
• Junij je bil sicer moker (164,8 mm, 150 % povprečja), a je bil ta dež porabljen — julijska vročina in suša sta tla izsušili. Zato je 60-dnevna vsota videti spodobna, indeks predhodne namočenosti pa je z 19,2 najnižji v celotnem nizu.
• Tudi pomlad je bila suha: marec je dosegel 23 % povprečja, april 42 %. Dva niza brez dežja sta trajala 19 oziroma 18 dni.

Edina sestavina, ki je letos primerljiva z 2023, je vlaga v zraku: povprečno julijsko rosišče 16,3 °C proti 17,3 °C pred tremi leti. Sama zase pa ne pomeni ničesar — brez zastale fronte in brez nasičenih tal je to le soparen dan.

Kaj bi se moralo zgoditi, da bi se ponovilo

Recept iz leta 2023 ima štiri sestavine. Tri so vremenske in lahko nastopijo kadar koli v nekaj dneh; četrta se gradi tedne in je edina, ki jo postaja lahko meri vnaprej.

Metoda in kaj o njej ne vem

Rekonstrukcija stoji na predpostavki, da se konzola med izpadom ni ponastavila. To potrjujeta dva neodvisna števca, mesečni in letni, ki se ujemata na desetinko milimetra. Vrednosti pa nisem mogel preveriti z drugim dežemerom na istem mestu.

Posredna kontrola je spodbudna: avgust 2023 tako znese 352,8 mm, kar se lepo ujema z okoliškimi postajami — Luče 358,5 mm in Gornji Grad 383,5 mm. Zanimivo pa je nekaj drugega: reanaliza ERA5 za mojo lokacijo da za 3.–6. avgust le 106 mm, torej 41 % dejansko izmerjene količine, in postavi vrh padavin dan prekasno. Model z ločljivostjo okoli 30 kilometrov preprosto ne zazna ozkega, orografsko okrepljenega padavinskega pasu. Težko si predstavljam boljši argument za obstoj lokalne merilne postaje.

Za konec še opozorilo, ki velja za vse te številke: niz postaje obsega sedem let. To je za oceno povratnih dob veliko prekratko, zato vse trditve o izjemnosti veljajo znotraj tega okna in ne klimatološko. Za daljšo perspektivo je bolje pogledati tristo let poplav na Savinji ali podnebno zgodovino Rečice od leta 1950.

Podatki: osebna meteorološka postaja IREICA1 (Rečica ob Savinji, 366 m), dnevne vsote 2020–2026 in kumulativni števci dežemera. Sinoptična analiza, povratne dobe in podatki okoliških postaj: ARSO, Nalivi in obilne padavine od 3. do 6. avgusta 2023 (preliminarno poročilo). Mesečne vsote okoliških postaj: Meteoinfo Slovenija. Primerjalna reanaliza: Open-Meteo Archive (ERA5). Trenutne razmere na reki spremljate na strani vodostaj Savinje.