Koliko manj dežja je letos padlo do 29. julija? Primerjava s preteklimi leti

30. julija 2026 · Filip Eremita

Poletje 2026 si bomo do zdaj najbrž zapomnili predvsem po vročini, a v ozadju se je nabralo tudi vprašanje, ki ga marsikdo že čuti na svojih gredicah in travnikih: koliko dežja je letos dejansko padlo v primerjavi s prejšnjimi leti? Podatki postaje IREICA1 v Rečici ob Savinji segajo nazaj do leta 2020, kar nam za prvih sedem mesecev leta daje sedem popolnih, medsebojno primerljivih nizov.

554,5 mm — kaj to pomeni v širšem kontekstu

Od 1. januarja do 29. julija je na postaji IREICA1 letos padlo skupno 554,5 mm dežja. Če to postavimo ob bok povprečju zadnjih šestih let (2020–2025), ki znaša 750,3 mm, je razlika precej otipljiva: skoraj 200 mm oziroma 26 % manj padavin kot v tipičnem letu tega obdobja. To ni zanemarljivo odstopanje — gre za razliko, ki jo v realnem svetu čutijo predvsem tla, vodotoki in vse, kar je od njih odvisno.

Pomembno je poudariti, da to ni najbolj suho leto v naši (sicer kratki) zgodovini meritev. Tisti naslov si še vedno drži leto 2022, ko je do istega datuma padlo le 503,5 mm. Letošnje leto se torej uvršča tik za njim — na drugo mesto med najbolj suhimi leti od sedmih, kar jih premore postaja IREICA1.

Od najbolj mokrega do najbolj suhega leta

Ko vseh sedem let postavimo v vrsto od najbolj suhega do najbolj mokrega, se pokaže presenetljivo širok razpon: od 503,5 mm v letu 2022 do kar 953,6 mm v letu 2023 — skoraj dvakrat toliko. Vmes si sledijo 2026 (554,5 mm), 2020 (642,9 mm), 2025 (724,9 mm), 2021 (797,8 mm) in 2024 (879,3 mm).

Tak razpon pove predvsem eno: „povprečno“ leto v Zgornji Savinjski dolini v resnici skoraj ne obstaja. Vsako leto je bodisi znatno bolj suho bodisi znatno bolj mokro od povprečja, kar je sicer skladno s tem, kar smo že opisali v podnebni zgodovini Rečice ob Savinji od leta 1950 — dolina je od nekdaj nagnjena k velikim medletnim nihanjem padavin.

Ni šlo le za manj deževnih dni — dež je bil tudi šibkejši

Letos smo do 29. julija imeli 85 dni z zaznavnim dežjem (nad 0,1 mm) — kar samo po sebi ni malo, saj je od sedmih let manj deževnih dni imelo le leto 2022 (71 dni). Zanimivo pa je, da je bila povprečna količina dežja na posamezen deževni dan letos najnižja v celotnem obravnavanem obdobju: 6,52 mm na deževni dan, medtem ko je bilo to povprečje v drugih letih med 6,7 mm (2020) in 8,75 mm (2023).

Z drugimi besedami: ni šlo toliko za to, da bi letos deževalo bistveno redkeje, temveč da so bili posamezni nalivi v povprečju šibkejši. Kratki, plitvi nalivi navlažijo površino tal, a manj učinkovito dopolnjujejo globlje zaloge vlage kot redkejši, a izdatnejši dežji — kar smo podrobneje razložili že v članku o vodni bilanci tal.

Posledice za tla, vodostaj in kmetijstvo

Primanjkljaj te velikosti se najprej pozna na vodostaju Savinje in na vlažnosti tal — obe temi smo že podrobneje obravnavali v člankih o suši in hidrologiji Savinjske doline ter v analizi trenutnega vodostaja Savinje. Za kmetijstvo, zlasti za hmeljišča v dolini, je pomembna predvsem razporeditev dežja skozi rastno sezono, ne le skupna vsota — o tem več v članku o vplivu letošnjega vremena na hmelj.

Ostaja pa še pet mesecev leta, v katerih se lahko slika precej spremeni — jesenski meseci znajo v dolino prinesti izdatne količine dežja v razmeroma kratkem času. Ali bo letošnji primanjkljaj do konca leta ujet, bomo lahko z gotovostjo povedali šele decembra.

Podatki: osebna meteorološka postaja IREICA1 (Rečica ob Savinji), obdobje 1. 1.–29. 7. za leta 2020–2026 (dnevne vsote padavin).