ARSO poziva k odgovornemu obveščanju: kaj to pomeni za Meteorec

31. julija 2026 · Filip Eremita

Agencija RS za okolje je 29. julija 2026 objavila poziv upravljavcem vremenskih portalov, profilov na družbenih omrežjih in medijem, naj obveščanje o nevarnih vremenskih razmerah uskladijo z zakonom. Poziv ni bil naslovljen name osebno, a Meteorec je natanko takšna stran, kot jo poziv opisuje: zasebna, lokalna, s spremljanjem neviht in z objavami na Facebooku. Zato sem ga vzel kot povabilo k pregledu lastne hiše. Spodaj je, kaj sem našel — vključno z enim mestom, ki ga ne morem zagovarjati in ga popravljam.

Načelo enega priznanega glasu

Jedro poziva je preprosto. Opozorilo o nevarnih vremenskih razmerah po Zakonu o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi (ZDMHS) izda pristojni organ — torej ARSO. Nihče drug. Razlog ni prestiž, ampak veriga, ki se na opozorilo priklopi: uprava za zaščito in reševanje, centri za obveščanje, poveljniki civilne zaščite, župani in vodje intervencij. Vsi ti se ravnajo po istem dokumentu. Če ob njem v javnem prostoru zaokrožijo še tri druge lestvice nevarnosti, se veriga zamaje.

Nepooblaščeni subjekti naj ne oblikujejo lastnih opozoril z uporabo svojih stopenj nevarnosti, saj lahko kljub temu, da niso uradna, dajejo videz uradnih opozoril in javnost zavedejo. povzeto po pozivu ARSO, 29. julij 2026

Ključna beseda je videz. Poziv ne trdi, da so zasebne analize napačne, in izrecno prizna vrednost meteorološkega izobraževanja in razlage vremena. Trdi nekaj bolj natančnega: da se lastna barvna lestvica nevarnosti, položena na karto, na zaslonu telefona ne loči od uradne. Bralec ne primerja metodologij, ampak vidi oranžno polje nad svojo dolino.

To je po moje najmočnejši del poziva in tudi tisti, ki ga je najlažje spregledati, kadar stran gradiš sam. Vsakič, ko sem dodajal kakšno funkcijo, sem razmišljal o tem, ali je številka pravilna. Nisem pa razmišljal o tem, ali je videti uradna.

Povzemati se sme, izdajati ne

Poziv se opira na ZDMHS, ta pa je pri vremenskih portalih bolj razumen, kot se na prvi pogled zdi. Ne prepoveduje pisanja o nevarnem vremenu in ne prepoveduje objavljanja lastnih meritev. Ločuje dvoje:

• Izdaja opozorila je pridržana pristojnemu organu. Ko ARSO oceni, da obstaja velika verjetnost nevarnih vremenskih ali hidroloških razmer, opozorilo izda in objavi.
• Povzemanje opozorila je dovoljeno vsakomur, a pod dvema pogojema: iz objave mora biti razvidno, da gre za opozorilo pristojnega organa, in naveden mora biti čas, ko ga je ta izdal.

Ta dva pogoja sta konkretna in preverljiva — ravno takšna, da jih pri sebi preveriš v petih minutah. Kdor ju izpusti, stori prekršek; 21. člen zanj predvideva globo v razponu do 3.000 evrov, odvisno od vrste kršitve in od tega, ali gre za posameznika ali pravno osebo. Podobno velja za navajanje vira pri objavi podatkov državne službe.

Zame je iz tega sledil jasen kontrolni seznam s tremi vprašanji, ki sem jih zastavil vsaki funkciji na strani: Ali izdajam opozorilo ali ga povzemam? Ali je vir naveden? Ali je naveden čas izdaje?

Šest funkcij, tri popravki

Meteorec ima šest mest, kjer se pojavi kaj, kar bi lahko brali kot opozorilo. Vsakega sem pretresel po zgornjem seznamu. Rezultat je spodaj, brez olepševanja: dve mesti sta pogrešali čas izdaje uradnega opozorila, eno pa je imelo resnejšo napako.

Glavnina je stala dobro že prej, in to ne po naključju. Meteorec od začetka stoji na stališču, da je zasebna postaja merilni instrument, ne pa organ. Na strani z nevihtami že dlje piše, da je moj kazalnik namenjen hitri orientaciji in da je treba za uradna opozorila vedno preveriti ARSO; nevihtni zemljevid nosi oznako, da gre za eksperimentalni indeks, ki ne nadomešča opozoril ARSO in Meteoalarma; povezava na uradna opozorila je na obeh mestih en klik stran.

Dva popravka sta drobna in tehnična. Povsod, kjer povzemam uradno opozorilo, sem doslej navajal vir in obdobje veljavnosti, ne pa časa izdaje — zdaj se izpiše tudi ta.

Tretja funkcija pa je bila drugačna, in prav ta ilustrira, kaj je ARSO mislil z videzom uradnosti.

Kaj spreminjam

Trije popravki, vsi majhni, vsi taki, da bi jih moral narediti brez poziva.

1. Lastni nevihtni kazalnik izgubi barvno izrazje ARSO

   Stopnje „rumena, oranžna, rdeča“ zamenjujejo opisne oznake — zmerne, močne in zelo močne nevihte — ki uradnega dvojnika nimajo. Kazalnik ostane isti in izračun ostane isti; spremeni se samo to, da se ne predstavlja z izrazjem, ki pripada uradnim opozorilom.

2. Povzeta opozorila dobijo čas izdaje ARSO

   Moji samodejni zapisi ob opozorilih in trak na naslovnici so doslej navajali vir in obdobje veljavnosti, ne pa časa, ko je opozorilo izdal ARSO — prav tega pa zahteva 15. člen. Ta podatek zdaj postaja prevzame neposredno iz vira in ga izpiše ob vsakem povzetem opozorilu.

3. Objave na Facebooku in Instagramu dobijo isto pravilo

   Zapisi ob opozorilih ARSO gredo samodejno tudi na Facebook in Instagram, kjer je konteksta manj kot na strani — in kjer prav zato videz uradnosti nastane najhitreje. Vir in čas izdaje morata biti v besedilu objave, ne šele na strani, na katero objava vodi.

Kar ne spreminjam, je vse ostalo. Postaja bo še naprej objavljala, koliko je padlo, kako močno je pihalo in kakšna je bila najvišja temperatura, ker to niso opozorila, temveč meritve. In še naprej bom pisal, kaj uradno opozorilo pomeni za to dolino — s tem, da je opozorilo ARSO in ne moje.

Zakaj lokalna postaja ob vsem tem ni odveč

Poziv bi bilo mogoče brati tudi kot sporočilo, naj zasebne postaje molčijo. Tako ga ne berem in mislim, da tako ni mišljen — izrecno namreč pozdravlja meteorološko izobraževanje in analizo vremena. Vseeno pa je vredno povedati, kaj uradna opozorila po svoji naravi ne morejo, ker je prav tam prostor, kjer je lokalna meritev koristna.

Opozorila ARSO so regijska. Zgornja Savinjska dolina spada v obsežno območje severovzhodne Slovenije, za katero je pogosto izdano eno opozorilo, čeprav gre za razgibano gorsko dolino, kjer se količina padavin med Lučami in Mozirjem lahko razlikuje za polovico. Za dolino ločenega opozorila praviloma ni. ARSO tu tudi nima svoje merilne postaje — najbližja uradna primerjalna postaja je Šoštanj, okoli šest kilometrov stran, čez hrbet.

Kaj to pomeni v praksi, se je pokazalo med ujmo avgusta 2023. V uradni preglednici najmočnejših nalivov imajo Luče, Logarska Dolina in Gornji Grad vsi pripis »izpad meritev, verjetno precej več«. Moj dežemer je tekel naprej in za štiri dni pokazal 257,0 mm. Ta številka ni opozorilo in ni bila objavljena kot opozorilo — objavljena je bila tri leta pozneje, kot rekonstrukcija. Je pa podatek, ki ga uradna mreža za ta kraj nima.

Kaj naj naredi vsak, ki objavlja o vremenu

Če upravljaš stran, skupino ali profil, ki piše o nevihtah, je celoten poziv mogoče strniti v tri vprašanja. Odgovori nanje trajajo manj kot popoldne.

1. Ali kje uporabljam barvne stopnje ali opozorilne karte?

   Če ja in niso ARSO, jih preimenuj tako, da se z uradnimi ne morejo zamenjati. Metodologije ni treba spreminjati, izrazje pa je treba.

2. Ali pri povzetem opozorilu piše, da je ARSO in kdaj ga je izdal?

   Oboje, ne le prvo. Velja tudi za objave na Facebooku, Instagramu in v skupinah, ne le za spletno stran.

3. Ali je iz objave razvidno, kaj je meritev in kaj napoved?

   Meritev postaje in modelski izračun sta dve različni stvari z zelo različno zanesljivostjo. Kadar sta v isti objavi, naj bo napisano, kaj je kaj, in od kod je model.

Viri: Agencija RS za okolje, Poziv k odgovornemu obveščanju javnosti o nevarnih vremenskih razmerah, 29. julij 2026 (gov.si). Zakon o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi (ZDMHS), Uradni list RS, zlasti 14., 15. in 21. člen. Uradna opozorila za Slovenijo: meteo.arso.gov.si. Ta zapis je stališče avtorja in ne pravno mnenje.