Junijski rekord pod drobnogledom: Kaj je izmerila postaja IREICA1 med vročinskim valom 2026

26. junija 2026 · Filip Eremita · ~5 min branja

Slovenija se je konec junija 2026 znašla v primežu izjemnega vročinskega vala. Nacionalni mediji poročajo o rekordih, rdečih opozorilih in temperaturah, ki se na Primorskem bližajo 40 °C. Toda kako se v teh razmerah obnaša naša, Zgornja Savinjska dolina — natančneje njeno dno v Rečici?

To je zgodba, ki je nacionalni mediji ne pokrijejo. Pove jo lahko le lokalna vremenska postaja. In prav to je naloga postaje IREICA1.

V tem zapisu analiziram, kako se trenutni vročinski val odraža v podatkih z naše postaje, in ga postavljam ob bok državnim rekordom. Tako boš lahko natančno videl, kje pri vsem tem stoji naš košček Slovenije.

Kontekst: Kako izjemen je ta vročinski val?

Da bodo lokalni podatki dobili pravo veljavo, moramo najprej pogledati širšo sliko. Po besedah klimatologa Gregorja Vertačnika z Agencije RS za okolje (ARSO) tako izrazitega vročinskega vala, ki bi trajal tako dolgo in zajel tako obsežno območje, v Evropi junija še nismo zabeležili. To ni običajno poletje — to je dogodek, ki se bo zapisal v zgodovino.

• Junij se segreva hitreje od ostalih mesecev. Po Vertačnikovih navedbah se je prav junij v zadnjih desetletjih najizraziteje segrel — za približno štiri stopinje Celzija v zadnjih 50 letih.
• Lanski junijski rekord (za zdaj) še stoji. Dosedanji absolutni junijski rekord za Slovenijo znaša 38,4 °C in je bil izmerjen 26. junija 2025 v Dobličah pri Črnomlju.
• Letos ga bomo zelo verjetno presegli. Po napovedih ARSO se bodo temperature marsikje povzpele nad 35 °C, velika pa je tudi verjetnost, da bo padel omenjeni junijski rekord.
• Za primerjavo: absolutni slovenski temperaturni rekord vseh časov ostaja iz leta 2013, ko so 8. avgusta na letališču Cerklje ob Krki namerili 40,8 °C.

Z drugimi besedami: junijski rekord se lomi prav v teh dneh, naš košček Savinjske doline pa to dogajanje beleži v realnem času.

Kako se Rečica obnese v primerjavi s Primorsko?

Rekordne vrednosti padajo predvsem na jugozahodu države. Najbolj vroče bo na Primorskem in v mestnih središčih, kjer bi se temperature lahko približale 40 °C. Vipavska dolina, Goriška in Slovenska Istra — to so območja, kjer se lovijo novi rekordi.

Zgornja Savinjska dolina pa piše nekoliko drugačno zgodbo. Kot alpska dolina na višji nadmorski višini, ujet med pobočja, se podnevi sicer močno segreje, a ne tako ekstremno kot primorske ravnice. Zato je primerjava še kako zanimiva: koliko pri dnevni vročini "zaostajamo" za primorskim vrhom — in ali ta razlika ponoči izgine?

Prav tu se skriva pomembna podrobnost: nekoliko znosnejše dnevne temperature še ne pomenijo, da nam vročina prizanaša. Nasprotno — med vročinskimi valovi so za zdravje pogosto precej bolj obremenilne noči kot dnevi.

Noči: Kjer se skriva resnična obremenitev

Meteorologi ARSO letos posebej opozarjajo prav na noči. Glavna težava visokih nočnih temperatur je, da se telo takrat pripravlja na počitek, a se zaradi toplotnega stresa ne more ustrezno ohladiti in regenerirati. Že pred samim vrhom vročinskega vala so strokovnjaki napovedali jutranje temperature na meji izredno toplih, tako imenovanih tropskih juter.

Tropska noč — ko temperatura ne pade pod 20 °C — je v alpski dolini precej manj pogost pojav kot v mestih ali na obali. V tem valu postaja IREICA1 nobene ni zabeležila: najbližje smo bili 22. junija, ko se je minimum ustavil pri 18,1 °C. To je pomenljiv podatek: alpska lega nas je pred najhujšim varovala ravno ponoči, ko je bila na Primorskem vročina najnevarnejša.

Suša kot ojačevalec: Zakaj suha tla podžigajo vročino

Suha tla se v poletnem soncu segrejejo bistveno bolj kot vlažna, saj se sončna energija ne porablja za izhlapevanje vode, temveč se neposredno pretvori v toploto. Manj vlage v tleh pomeni višje temperature zraka — to pa ustvarja povratno zanko, ki vročinski val še dodatno okrepi.

Tukaj nam postaja IREICA1 ponudi nekaj, česar splošna državna napoved ne more: natančno lokalno padavinsko bilanco. Koliko dežja je v Rečici padlo v zadnjih 30 dneh v primerjavi z dolgoletnim povprečjem? Primanjkljaj je ključen del razlage, zakaj nas vročina tako "peče".

Nevihte: Kako se vročinski val lomi

Vročinski valovi se v naših krajih pogosto končajo z nevihtami — in te so letos še posebej izrazite. Slovenija sodi med evropske države z največjo gostoto udarov strel, junijski nevihtni dogodki pa že veljajo za ene izrazitejših v tem letu.

Vremenska postaja na dnu doline deluje kot odličen senzor za prehod fronte: zazna nenaden padec zračnega tlaka, krepitev sunkov vetra in strmoglavi padec temperature.

Po napovedih se bo vročina še stopnjevala; najhuje bo verjetno v ponedeljek in torek. V sredo in četrtek pa se nam približuje hladna fronta, ki bo poskrbela, da bodo temperature končno opazno padle. Ta preobrat bo postaja IREICA1 zabeležila v živo.

Zakaj je lokalna vremenska postaja sploh pomembna?

Splošne napovedi govorijo o "nižinah", "Primorski" in "osrednji Sloveniji". Zgornja Savinjska dolina pogosto pade nekam vmes — in prav zato lokalna meritev pove tisto, česar širša napoved preprosto ne more. Ko nacionalni mediji poročajo o 38 ali 40 °C na jugozahodu države, je vprašanje "Koliko pa je trenutno pri nas v Rečici?" povsem na mestu. Postaja IREICA1 nanj odgovarja z natančno številko, ne le z oceno.